Oskar si je po novem letu zaobljubil, da bo 3x tedensko obiskal telovadnico in naredil nekaj za svoje zdravje. Po dobrih dveh mesecih rednega treninga se je počutil odlično vendar vsak tretji trening, ko je imel na sporedu vaje sklec in potiska s prsi je v levem komolcu začutil neprijeten občutek “klikanja”. Najprej opažanju ni namenil pretirane pozornosti vendar sčasoma se je na mestu “pokanja” (notranja stran komolca) razvila neprijetna bolečina, katera je bila kmalu prisotna pri vseh dnevnih opravilih, v katere je bilo vključeno gibanje komolca.
Občutek preskakovanja ali “klikanja” lahko povzroči ulnarni živec, ki izvira iz vratu med nivojema c7 in t1 in poteka po notranji strani komolca skozi odprtino, ki ji pravimo kubitalni tunel. Svojo pot nadaljuje naprej v mezinčevo stran. Zatezanje v vratu, topa bolečina v rami, pekoč občutek na notranji strani komolca ali bolečina na mezinčevi strani zapestja, so eni izmed mnogih simptomov, ki lahko govorijo o vključenosti ulnarnega živca v naše težave.
Z gibanjem vratu in roke živec drsi, se napenja in izvaja stransko gibanje (transverzalno). Odvisno od nahajališča v našem telesu in okolici sklepa je lahko živec deležen utesnitve (kompresije) ali raztega. Pretiran razteg, ki je odvisen od:
-trajanja raztega
-pogostosti raztezanje
-jakosti raztega
lahko proži prej omenjene simptome. Za boljšo predstavo bomo vse tri v nadaljevanju ponazorili tudi s konkretnimi primeri. Podobno je s kompresijo oziroma stiskanjem območja okoli živca in samega živca. Za boljšo predstavo si živec zamislimo kot elastiko, saj je konec koncev sestavljen tudi z vezivnega tkiva, ki se lahko raztegne in nato vrne v prvotno stanje.
Torej, zakaj živec lahko povzroča bolečino na notranji strani komolca?
Na tem mestu ulnarni živec poteka skozi prej omenjeni kubitalni kanal. Gre za mesto, ki ga še kako dobro začutimo, ko se s komolcem udarimo ob rob omare in začutimo občutek elektrike, ki švigne navzdol po dlani. Govorimo o jakosti obremenitve.
Poleg tega gre za mesto, kjer se ob upogibu komolca pot živca podaljša in posledično tudi poveča napetost.
Poleg tega pa se ob upogibu komolca zgodi tudi kompresija s treh mehanizmov:
-živec zaradi napetosti izbere najkrajšo pot in je stisnjen ob kostno okolico (trochlea).
-okolica živca tega predela povzroči zmanjšanje kanala, za kar je predvsem odgovorno fascialno vezivno tkivo na strehi kanala.
-približevanje fasciklov živca, kar si lahko predstavljamo kot prepogib vodne cevi in prekinitev toka vode.
Več kot očitno gre za specifično mehaniko, s katero si lahko razlagamo zakaj ob spanju z roko pod glavo ali izvajanju počepa z olimpijskim drogom na hrbtu, občutimo mravljinčenje v mezincu. Ko stegnemo komolec zaradi pozicije živca povzročimo odpiranje in sproščanje okolice, kar je razlog, da mravljinci kmalu izginejo. V tem primeru govorimo o času trajanja obremenitve.
Kaj pa “klikanje”?
Živci se zaradi raztega gibajo prečno iz svojega normalnega položaja. V primeru nestabilnosti živca, ki ima lahko več vzrokov (padec na iztegnjeno roko, anatomske spremembe, večja mobilnost sklepov,…), lahko položaji, ki živec bolj napnejo povzročijo “preskakovanje” v območju kubitalnega kanala.
Klikanje ni nujno nevarno vendar, če s početjem vztrajamo lahko zaradi konstantnega draženja pride do vnetja živca (ulnarni nevritis). Operativno zdravljenje pride v poštev, ko konzervativni pristop spodleti. Gre za pogostost obremenitve. Veliko lahko naredimo, če prepoznamo in naslovimo navade, ki nestabilnost povečujejo.
Omeniti je potrebno tudi, da bodo periferni živci bolj občutljivi na normalno gibanje v primeru nekaterih stanj kot so sladkorna bolezen, težave s ščitnico in kronična zloraba alkohola.
Kaj lahko naredimo?
1.) Najprej želimo prepoznati ali je naša težava povezana s predolgim
-trajanjem: recimo dolgotrajne drže upognjenega komolca brez odmora kot je sedenje v pisarni in tipkanje za računalnikom, brez aktivnega odmora.
-jakostjo. Je šlo za enkraten travmatski dogodek ali se simptomi razvijejo po treningu športov kot so mešane borilne veščine.
– pogostostjo, ki je lahko povezana s klikanjem v komolcu.
Ko prepoznamo vzrok
2.) Je drugi korak, da ga odstranimo.
-trajanje: pisarniški delavec bo večkrat dnevno iztegnil roke, naredil aktivni odmor in vaje drsenja živčnih poti, ki jih predsatvimo v prihodnjih člankih in epizodah startfitovih drobtinic.
-jakost: če poškodba živca ni prevelika bo potrebno nekaj časa, da se stranje umiri medtem bo potrebno odstraniti nevaren stimulus, prilagoditi tehniko treninga ali zaščititi mesto udarca.
-pogostostjo- potrebno bo zmanjšati draženje. V primeru vaje potisk s prsi je včasih problem, ker nam drog “zaklene dlani v položaj, ki lahko sili ramo v kompenzacijo sploh ob pomanjkanju mobilnosti.
Če obnovimo v treh točkah:
-živci se raztezajo, drsijo in gibajo.
-njihovo obnašanje je odvisno od položaja v sklepu, okoliških tkiv in giba, ki ga izvajamo
-pri težavah s perifernimi živci se najprej vprašajmo ali je bila prisotna enkratna preobremenitev, prepogosta ali predolgo trajajoča zraven pa smo seveda pozorni na ostala stanja, ki so lahko pridružena.
Bolj radovedni pa si več o temi lahko ogledate v epizodi Startfitovih drobtinic, ne pozabite se naročiti na naš youtubov kanal in tako ostati na tekočem z najnovejšimi zanimivostmi iz sveta človeškega telesa.
