V praksi vedno znova opažamo, da telesna sestava in presnovno zdravje nista zgolj estetski vprašanji, temveč ključna dejavnika, ki vplivata na celostno delovanje telesa, počutje in kakovost življenja.
Sodobni način življenja nam otežuje izbiro zdrave prehrane zaradi prepleta visoko kalorične, cenovno dostopne ultra-predelane hrane, časovnih omejitev v vsakdanjem življenju ter agresivnega marketinga.
To potrjujejo tudi globalni podatki: danes s prekomerno težo živi več kot 1 milijarda ljudi po svetu, kar pomeni približno 1 od 8 posameznikov (WHO, 2022). Ob tem pa se vse pogosteje srečujemo tudi z manj očitno, a prav tako pomembno problematiko – posamezniki, ki na prvi pogled ne izstopajo, a imajo porušeno presnovno ravnovesje in neustrezno telesno sestavo.
Disfunkcionalno maščobno tkivo ima pomembno vlogo pri tem procesu, saj negativno vpliva na presnovno zdravje in je tesno povezano s ključnimi mehanizmi presnovnih bolezni, kot so inzulinska rezistenca, motnje v presnovi maščob, kronična vnetja in celični stres. Vse to na nas vpliva tako, da se ne počutimo dobro v svoji koži in zmanjšuje motivacijo do spremembe, ki bi nam omogočila bolj kakovostno in polno življenje.
Če se tudi ti kdaj počutiš težko v svojem telesu, brez energije ali z občutkom, da te telo “zadržuje”, potem je pomembno razumeti, da to ni le občutek – ampak fiziološka realnost, ki ti jo bomo pomagali spremeniti.
Neustrezna telesna sestava: od presnovne disfunkcije do vedenjskih in hormonskih motenj
Ali ste vedeli, da maščobno tkivo ni zgolj pasivna zaloga energije, temveč deluje kot aktiven endokrini organ, ki pomembno vpliva na hormonsko ravnovesje, vnetne procese in celotno presnovno zdravje?
Presežek maščobnega tkiva, zlasti visceralne maščobe, pomembno prispeva k presnovni disfunkciji. Ta se kaže v obliki inzulinske rezistence, motenj lipidnega profila ter povečanega tveganja za srčno-žilne bolezni. Višek maščobne mase promovira neravnovesje med hormoni, saj povečuje kortizol in nesarozmerje estrogena in testosterona (Brown Health University, 2024). Vse te spremembe vplivajo na upočasnenje metabolizma in akumulacijo visceralne maščobe (okoli trebuha).
Poleg tega je neustrezna telesna sestava povezana tudi z duševnim zdravjem – raziskave kažejo korelacijo z večjo verjetnostjo depresije in anksioznih motenj (Segal & Gunturu, 2024).
Vendar pa mehanizmi neustrezne telesne sestave niso zgolj fiziološki, temveč tudi vedenjski. Kronični stres vodi v stalno aktivacijo osi stresnega odziva, kar povzroča spremembe v delovanju možganov in povečuje občutljivost na nagrajevanje, hkrati pa okrepi občutke tesnobe in strahu.
Zaradi tega se visoko energijska, sladkorna hrana v stresnem stanju zaznava kot izrazito bolj nagrajujoča kot običajno. Uživanje takšne hrane sicer kratkoročno zmanjša občutek stresa, vendar kasnejši padec dopaminskega odziva vodi v povečano željo po ponovnem zaužitju (Baik J.H., 2013).Tako se vzpostavi začaran krog čustvenega prehranjevanja, kjer hrana postane orodje za regulacijo stresa, kar dolgoročno vodi v poslabšanje telesne sestave in dodatno presnovno obremenitev (Vucetic & Reyes,2010).
Takšni nevrobiološki in vedenjski mehanizmi jasno kažejo, da neustrezna telesna sestava ni zgolj estetski problem, temveč kompleksen presnovno-vedenjski sindrom, ki zahteva celostni pristop.
Neustrezna telesna sestava ni nujno povezana le z višjo telesno maso. Visok delež telesne maščobe je lahko prisoten tudi pri normalni ali nizki telesni teži – stanje, pogosto opisano kot “skinny fat” ali “normal weight obesity” (Pray & Riskin, 2023). To jasno kaže, da zdravstvena tveganja niso odvisna zgolj od številke na tehtnici, temveč predvsem od razmerja med maščobno in mišično maso.
Zato je ključno, da zdravja ne ocenjujemo izključno skozi telesno težo ali BMI, temveč skozi kazalnike telesne sestave, kot so odstotek telesne maščobe, mišična masa in obseg pasu. Redna vadba za moč ima pri tem ključno vlogo, saj izboljšuje razmerje med mišično in maščobno maso ter dolgoročno podpira boljše presnovno zdravje in funkcionalnost telesa.
Mehanska preobremenitev: kako odvečna telesna masa vpliva na sklepe, gibanje in funkcionalnost telesa
Prekomerna telesna masa pomembno poveča obrabo sklepnega hrustanca, predvsem v kolenih, kolkih in gležnjih, kar sčasoma vodi v razvoj osteoartritisa. Posamezniki z debelostjo imajo celo do 20-krat večje tveganje za potrebo po totalni zamenjavi kolenskega sklepa (Anandacoomarasamy A. et. al.,2007).
Poleg mehanske obrabe pomembno vlogo igra tudi kronično vnetje, ki izvira iz disfunkcionalnega maščobnega tkiva. Ta nizkointenzivni vnetni proces skupaj s povečanim pritiskom na sklepe spodbuja nastanek snovi, ki dodatno razgrajujejo sklepni hrustanec.
Vpliv odvečne telesne mase pa ne omejuje le sklepov, temveč vpliva na celoten gibalni sistem (Anandacoomarasamy A. et. al.,2007):
· Zdravje kosti in tveganje za zlome: Čeprav lahko večja telesna masa v nekaterih primerih poveča mineralno gostoto kosti, hkrati bistveno poveča tveganje za zlome nog, gležnjev in stopal zaradi večjih sil, ki delujejo med gibanjem.
· Zmanjšana mobilnost in spremembe hoje: Odvečna teža spremeni biomehaniko hoje in telesno držo, kar pogosto vodi v bolečine v križu ter zmanjšano funkcionalno gibljivost (Kim D. et. al.,2021). Tudi vsakodnevna opravila, kot sta hoja po stopnicah ali daljša hoja, postanejo zahtevnejša.
· Mišična oslabelost in upad funkcije: Kronično vnetje in oksidativni stres, povezan z maščobnim tkivom, lahko negativno vplivata na mišične celice, kar vodi v zmanjšano mišično moč in funkcionalno zmogljivost. Odrasli z debelostjo imajo počasnejšo hojo, večje absolutne reakcijske sile tal in spremenjene vzorce obremenitve sklepov spodnjih okončin v primerjavi z odraslimi z normalno telesno težo (Kim D. et. al.,2021).
· Poškodbe mehkih tkiv: Povečana mehanska obremenitev ne vpliva le na sklepe in kosti, temveč tudi na vezi, kite in vezivna tkiva, kar povečuje tveganje za poškodbe in preobremenitvene sindrome. Dolgotrajna preobremenitev v kombinaciji s kroničnim vnetjem pogosto znižuje homeostazo enteze in spodbuja nastanek tendinopatije tetuv ali vnetje tetivnih struktur (Ackerman J.E. et. al., 2021). To se kaže kot bolečina, zmanjšana funkcija in slabša sposobnost izvajanja gibanja.
Takšne spremembe pogosto vodijo v začaran krog: bolečina zmanjša gibanje, zmanjšano gibanje pa dodatno pospeši kopičenje telesne maščobe in poslabšanje presnovnega ter mehanskega stanja. Po kliničnih preizkušnjah sta Riddle & Stratforf (2013) zaznala, da že zmerno zmanjšanje telesne mase (5–10 %) lahko bistveno zmanjša bolečine v sklepih, izboljša gibljivost in upočasni napredovanje degenerativnih sprememb.
Metabolični sindrom – tihi zaviralec napredka
Metabolni sindrom (MetS) predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv, saj ga viri navajajo kot hitro rastoča globalna zdravstena kriza (Saklayen M.G.,2018). Noubiap JJ in drugi (2025) so ugotovili da se je 1 od 4 odraslih se je v letu 2023 na svetovnem merilu srečalo z eno izmed bolezni. Metabolični sindrom je skupina stanj, ki povečujejo tveganje za srčne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2 (Noubiap JJ et, al., 2025). Ta stanja vključujejo visok krvni tlak, visok krvni sladkor, preveč maščobe okoli pasu in visoko raven holesterola ali trigliceridov. Metabolični sindrom pomeni prisotnost treh ali več teh stanj.
Do tega stanja pride, ko celice ne reagirajo več ustrezno na inzulin, zaradi česar telo začne proizvajati vedno več inzulina. Posledično se pojavijo povišan krvni sladkor, povišan krvni tlak ter neustrezen lipidni profil.
Ključni dejavniki, ki prispevajo k razvoju metaboličnega sindroma, vključujejo:
Inzulinska rezistenca: osrednji mehanizem, pri katerem celice ne reagirajo več ustrezno na inzulin, kar vodi v povišan krvni sladkor in kompenzacijsko povečano izločanje inzulina.
Abdominalna (visceralna) debelost: maščoba okoli pasu je presnovno najbolj aktivna in škodljiva, saj sprošča vnetne signalne molekule (proinflamatorne citokine) in proste maščobne kisline, ki dodatno zmanjšujejo inzulinsko občutljivost (Małkowska P.& Sawczuk M., 2023).
Pomanjkanje telesne aktivnosti: Sedeč način življenja zmanjšuje sposobnost mišic za učinkovito porabo glukoze, kar še poglablja inzulinsko rezistenco.
Neustrezna prehrana: prehrana z veliko procesiranih živil, nezdravih maščob in rafiniranih ogljikovih hidratov spodbuja pridobivanje telesne mase, inzulinsko rezistenco in povišane trigliceride.
Kronično vnetje: Dolgotrajno nizkointenzivno vnetje, pogosto povezano s presežkom maščobnega tkiva, prispeva k poškodbam žil in povišanemu krvnemu tlaku (Noubiap JJ et, al., 2025).
Genetika in staranje: Genetska predispozicija lahko vpliva na razvoj debelosti in inzulinske rezistence, tveganje pa se povečuje tudi s starostjo (še posebej po menopavzi) (Rana S. et.al.,2022).
Pomembno je razumeti, da metabolični sindrom ne vpliva le na zdravje, temveč tudi neposredno zavira napredek pri hujšanju.
Metabolični sindrom otežuje izgubo telesne mase predvsem preko inzulinske rezistence – stanja, v katerem celice ne uporabljajo inzulina učinkovito. Posledično telo težje porablja glukozo za energijo, kar vodi v povišan krvni sladkor in povečano skladiščenje maščobe namesto njene porabe.
To pomeni, da telo v takem stanju deluje “proti” procesu hujšanja, saj spodbuja shranjevanje energije, namesto da bi jo učinkovito izkoriščalo.
V ozadju se tako odvija ključni proces – disfunkcija maščobnega tkiva, ki vodi v kronično nizkointenzivno vnetje in presnovno disregulacijo.
In prav tukaj strokovno voden proces naredi največjo razliko.Namesto hitrih rešitev je potreben strukturiran pristop, kjer se sistematično povežejo prehrana, gibanje in regeneracija z jasnim ciljem: ponovno vzpostaviti okolje v telesu, ki omogoča izgubo maščobe.Šele takrat telo začne sodelovati – in rezultati postanejo trajni.
Zakaj je v procesu ključen kineziolog?
Kineziolog ima ključno vlogo pri trajnostnem hujšanju, saj ne temelji na splošnih priporočilih, temveč na individualno prilagojenih, znanstveno podprtih programih vadbe, ki upoštevajo biomehaniko gibanja in presnovne procese.Namesto generičnih pristopov kineziolog naslavlja dejanske vzroke težav – od gibalnih omejitev do presnovnih neravnovesij – ter vzpostavlja varne, učinkovite in dolgoročno vzdržne gibalne vzorce.
Ključni razlogi, zakaj je kineziolog nepogrešljiv v procesu hujšanja:
Individualno prilagojen program vadbe: Kineziolog analizira gibanje, držo in mišično funkcijo ter na tej osnovi oblikuje program, ki optimizira porabo energije in hkrati izboljšuje moč ter telesno sestavo.
Naslavljanje gibalnih asimetrij in omejitev: S prepoznavanjem mišičnih šibkosti in disfunkcij sklepov zmanjšuje tveganje za poškodbe, ki pogosto ustavijo proces hujšanja.
Optimizacija presnovnega delovanja: S ciljno usmerjenimi metodami, kot so vadba za moč in intervalni trening, izboljšuje presnovo in povečuje sposobnost telesa za učinkovito porabo energije.
Izboljšanje funkcionalnega gibanja: Analiza hoje in gibalnih vzorcev omogoča korekcijo gibanja, kar izboljša učinkovitost tako treninga kot vsakodnevnih aktivnosti.
Vzpostavljanje trajnih navad: Poleg vadbe kineziolog pomaga pri oblikovanju dolgoročnih vedenjskih sprememb ter pri premagovanju psiholoških ovir, ki pogosto spremljajo spremembo življenjskega sloga.
V praksi to pomeni, da proces hujšanja ni več prepuščen naključju ali kratkoročnim rešitvam, temveč postane strukturiran, varen in usmerjen v dolgoročne rezultate.Kineziološko voden pristop tako ne izboljša le telesne sestave, temveč omogoča, da telo ponovno deluje učinkovito – brez bolečin, z več energije in z večjo sposobnostjo za gibanje.Beri naprej, kako ti lahko pomagamo pri tvoji spremembi
TVOJI 3 KORAKI ZA SPREMEMBO ŽIVLJENJSKEGA SLOGA
1. KORAK: PREHRANA TVOJE SPREMEMBE
Ustrezna prehrana in ciljno usmerjeno gibanje predstavljata temelj za dolgoročne spremembe – ne le v smislu izgube telesne mase, temveč predvsem za ponovno vzpostavitev učinkovitega presnovnega delovanja.
V našem programu prehrano zastavimo strukturirano in individualno, z jasnim ciljem: ustvariti okolje v telesu, ki omogoča izgubo maščobe ob hkratnem ohranjanju mišične mase. Z našimi napotki in mentorstvom se boste opremili z enostavnimi recepti in prehranskemi dognanji. Ne temeljimo na ekstremih, temveč na principih, ki dolgoročno delujejo.
To vključuje ustrezno vzpostavljen energijski deficit, kjer se dnevni vnos in jedilnik prilagodi posamezniku, hkrati pa posebno pozornost namenimo sestavi obrokov – predvsem zadostnemu vnosu beljakovin in vlaknin, ki pomembno vplivajo na občutek sitosti.
S takšnim pristopom vplivamo tudi na hormonsko ravnovesje: zmanjšujemo delovanje hormonov lakote, kot je grelin, ter podpiramo izločanje hormonov sitosti (GLP-1), kar posamezniku omogoča, da zaužije manj kalorij brez občutka konstantne lakote.
Rezultat ni le izguba kilogramov, temveč:
· ohranjena mišična masa
· bolj stabilna energija čez dan
· boljši nadzor nad apetitom in dolgoročno učinkovit metabolizem
2. KORAK: GIBANJE KOT ORODJE PRENOVITVE TELESA
Gibanje je ključno za izgubo telesne mase, saj omogoča vzpostavitev energijskega deficita – porabimo več kalorij, kot jih zaužijemo – hkrati pa pospešuje presnovo in pomaga ohranjati mišično maso. Telesna aktivnost, zlasti zmerne intenzivnosti, spodbuja izločanje koristnih citokinov, kot sta IL-6 in IL-10, ki imajo pomembno vlogo pri regulaciji vnetnih procesov in vplivajo tudi na kakovost spanja (Małkowska P. & Sawczuk M.,2023).
Redna telesna aktivnost, ki vključuje tako načrtovano vadbo kot tudi vsakodnevno gibanje (NEAT), pomembno prispeva k ohranjanju rezultatov, izboljšuje presnovno zdravje ter podpira dolgoročno izgubo maščobe, ne le začasnega zmanjšanja telesne teže.
Pri tem ima mišična masa ključno vlogo, saj je presnovno aktivno tkivo, ki porablja energijo tudi v mirovanju. Več mišične mase pomeni višjo bazalno presnovo, boljšo regulacijo krvnega sladkorja in večjo sposobnost telesa za učinkovito porabo energije (Swift D.L. et. al., 2013). Prav zato v našem programu ne stremimo zgolj k izgubi kilogramov, temveč k izboljšanju telesne sestave – ohranjanju oziroma povečanju mišične mase ob hkratnem zmanjševanju maščobnega tkiva.
Vadbo načrtujemo individualno, z jasnim poudarkom na progresiji, pravilni izvedbi in dolgoročni vzdržnosti. Na ta način ne le pospešimo proces izgube maščobe, temveč ustvarimo telo, ki porablja več, deluje učinkoviteje in omogoča trajne rezultate brez ponovnega pridobivanja telesne mase.
3. KORAK: REGENERACIJA KOT TEMELJ NAPREDKA
Regeneracija predstavlja skupek bioloških procesov, ki omogočajo obnovo, rast in delitev celic, tkiv ter organov. Ti procesi niso pomembni le za okrevanje po poškodbah ali zunanjih obremenitvah, temveč tudi za normalno rast, razvoj in ohranjanje zdravega delovanja telesa (Gray N. et al., 2018; Ghanemi A. et al., 2022).
V kontekstu hujšanja in spremembe telesne sestave ima regeneracija ključno vlogo, saj omogoča telesu, da se prilagodi na obremenitve, ki jih povzročata vadba in sprememba prehrane. Kakovosten spanec omogoča učinkovito obnovo tkiv ter uravnava ravnovesje citokinov, kar dolgoročno zmanjšuje kronično vnetje v telesu (Małkowska P. & Sawczuk M., 2023). Prav zato v našem pristopu regeneracija ni dodatek, temveč enakovreden steber procesa.
V praksi to pomeni:
kakovosten spanec, ki omogoča hormonsko obnovo in regeneracijo tkivo
bvladovanje stresa, saj kronični stres neposredno vpliva na kopičenje maščobnega tkiva in slabšo regeneracijo
ustrezno razmerje med obremenitvijo in počitkom, ki omogoča napredek brez preobremenitev
Kronični stres predstavlja enega ključnih zaviralcev regeneracije, saj dolgotrajna aktivacija osi hipotalamus–hipofiza–nadledvična žleza vodi v povišano izločanje stresnih hormonov, kar negativno vpliva na presnovo, spanje in hormonsko ravnovesje. Posledično se poveča tudi nagnjenost k kopičenju visceralne maščobe ter slabši regeneraciji mišičnega tkiva.Zato v procesu aktivno delujemo tudi na zmanjševanje kroničnega stresa.
To dosegamo z:
strukturirano vadbo, ki uravnava stresni odziv in izboljšuje občutek nadzora nad telesom
vključevanjem nizko-intenzivnega gibanja (hoja, mobilnost), ki dokazano znižuje aktivacijo stresnega sistema
izboljšanjem spalne higiene in dnevne rutine
učenjem strategij sproščanja in regulacije obremenitev v vsakdanjem življenju
Ko je regeneracija ustrezno vključena v proces, telo ne le bolje okreva, temveč tudi učinkoviteje gradi mišično maso, uravnava hormone in izboljšuje presnovno delovanje. To pomeni, da napredek ni več naključen, temveč postane predvidljiv in dolgoročno vzdržen.
ZAKLJUČEK
Program hujšanja ni zgolj zmanjšanje telesne mase, temveč proces ponovne vzpostavitve funkcionalnega, zmogljivega in uravnoteženega telesa. V praksi vedno znova vidimo, da resnična sprememba ne nastane iz ekstremov, temveč iz razumevanja telesa, njegove presnove in postopnega, strukturiranega dela. Skrb za lastno telo ni luksuz, temveč odgovornost. Je temelj, na katerem gradimo energijo, gibanje, zdravje in dolgoročno kakovost življenja.
In prav tukaj nastopi razlika. S pravilnim, strokovno vodenim pristopom lahko telo ponovno vzpostavi ravnovesje, izboljša svojo funkcijo in omogoči napredek, ki ni le kratkoročen, temveč trajen. Naš program je zasnovan z namenom, da posameznika ne vodi le do izgube kilogramov, temveč ga dvigne na višjo raven delovanja – z več energije, manj bolečinami in občutkom lahkotnosti v vsakdanjem življenju.
Če se prepoznaš v opisanem, je morda zdaj pravi trenutek, da narediš korak naprej – ne le za svoje telo, ampak za svojo prihodnost.
Start fit delavnica izguba odvečne telesne teže
VIRI
Abdelhameed, A., Farah, F., Kite, C., Lagojda, L., Dallaway, A., Chatha, K., Chaggar, S., Dalamaga, M., Kassi, E., Kyrou, I., & Randeva, H. S. (2024). Non-invasive scores and serum biomarkers for fatty liver in the era of metabolic dysfunction-associated steatotic liver disease (MASLD): A comprehensive review from NAFLD to MAFLD and MASLD. Current Obesity Reports, 13, 1–22. https://doi.org/10.1007/s13679-024-00574-z
Anandacoomarasamy, A., Caterson, I., Sambrook, P., Fransen, M., & March, L. (2008). The impact of obesity on the musculoskeletal system. International Journal of Obesity, 32(2), 211–222. https://doi.org/10.1038/sj.ijo.0803715
Baik, J. H. (2013). Dopamine signaling in food addiction: Role of dopamine D2 receptors. BMB Reports, 46(11), 519–526.
Brown Health. (n.d.). How do hormones influence a person’s weight. https://www.brownhealth.org/be-well/how-do-hormones-influence-persons-weight
Jauch-Chara, K., & Oltmanns, K. M. (2014). Obesity – a neuropsychological disease? Systematic review and neuropsychological model. Progress in Neurobiology, 114, 84–101.
Kim, D., Lewis, C. L., & Gill, S. V. (2021). Effects of obesity and foot arch height on gait mechanics: A cross-sectional study. PLOS ONE, 16(11), e0260398. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0260398
Małkowska, P., & Sawczuk, M. (2023). Cytokines as biomarkers for evaluating physical exercise in trained and non-trained individuals: A narrative review. International Journal of Molecular Sciences, 24(13), 11156. https://doi.org/10.3390/ijms241311156
Noubiap, J. J., Nansseu, J., Nyaga, U., Ndoadoumgue, A., Ngouo, A., Tounouga, D., Tianyi, F.-L., Foka, A., Lontchi-Yimagou, E., Nkeck, J., & Bigna, J. J. (2025). Worldwide trends in metabolic syndrome from 2000 to 2023: A systematic review and modelling analysis. Nature Communications, 17. https://doi.org/10.1038/s41467-025-67268-5
Pray, R., & Riskin, S. (2023). The history and faults of the Body Mass Index and where to look next: A literature review. Cureus, 15(11), e48230. https://doi.org/10.7759/cureus.48230
Rabiee et al. (2025).
Rana, S., Ali, S., Wani, H. A., Mushtaq, Q. D., & Sharma, S. (2022). Metabolic syndrome and underlying genetic determinants – A systematic review. Journal of Diabetes & Metabolic Disorders, 21, 1095–1104. https://doi.org/10.1007/s40200-022-01009-z
Riddle, D. L., & Stratford, P. W. (2013). Body weight changes and corresponding changes in pain and function in persons with symptomatic knee osteoarthritis: A cohort study. Arthritis Care & Research, 65(1), 15–22. https://doi.org/10.1002/acr.21692
Segal & Gunturu. (2024). (kot navedeno v besedilu – manjkajo bibliografski podatki za popolno APA navedbo)
Swift, D. L., Johannsen, N. M., Lavie, C. J., Earnest, C. P., & Church, T. S. (2014). The role of exercise and physical activity in weight loss and maintenance. Progress in Cardiovascular Diseases, 56(4), 441–447. https://doi.org/10.1016/j.pcad.2013.09.012
Vucetic, Z., & Reyes, T. M. (2010). Central dopaminergic circuitry controlling food intake and reward: Implications for the regulation of obesity. Wiley Interdisciplinary Reviews: Systems Biology and Medicine, 2(5), 577–593.
World Health Organization. (2022). Obesity and overweight fact sheet. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/obesity-and-overweight
