Še dve uri in grem lahko domov« si je sam pri sebi zamrmral Oskar. Svojo pisarniško službo je imel sicer rad, vendar je zaradi konstantne pekoče bolečine med lopaticami, ki se je tekom sedenja le stopnjevala, postala nevzdržna. Bolje se je počutil le, ko je vstal, malo premigal vrat in šel na stranišče. Zaradi neprijetnih občutkov pa je trpela tudi njegova produktivnost, česar pa si v tem času res ni mogel privoščiti, saj se mu je nasmihala možnost napredovanja. Kombinacija bolečine in stresa je pripeljala do točke, kjer je Oskar pričel razmišljati o menjavi delovnega mesta.
Oskarjevo bolečino povzroča utesnitev dorzalnega lopatičnega živca (n. dorsalis scapulae). Gre za periferni (tisti, ki gre ven iz hrbtenjače) živec, ki oživčuje nekatere mišice okoli lopatice: m. levator scapulae, m. rhomboideus major et minor.
Periferni živci lahko povzročijo simptome (povezane z mehanskim vzrokom) v kolikor prihaja do:
– pretiranega raztega (trakcije)
– drgnjena (frikcije)
-utesnjevanja (kompresije)
V Oskarjevem primeru gre za utesnitev s strani majhnih nitastih mišic imenovanih m. scalenii. Gre za tanke mišice, ki potekajo iz prvega in drugega rebra in se priraščajo na stranske odrastke vratne hrbtenice. Odgovorne so za pomoč pri upogibanju in stranskem upogibanju vratu, ter rotaciji. Prav tako pa veljajo tudi za mišice, ki zaradi svojega prirastišča na prsni koš sodelujejo pri vdihu.
Zakaj je do tega prišlo?
Glavna vzroka Oskarjeve bolečine sta zadrževanje statičnega položaja, težave z vidom (»na blizu«) in povečan stres povezan z morebitnim napredovanjem. Oskar je daljnoviden, vendar ne nosi očal »za na blizu« in posledično glavo večino časa približuje ekranu in jo tako pomika pred trup. Položaj zamenja le takrat, ko že začuti neprijetne občutke med lopaticama ali okoli vratu. Dodaten stres je pripomogel, da je Oskar začel dihati hitreje in bolj plitko, kar je povečalo aktivnost mišic scallenov. V njihovi neposredni bližini poteka brahialni pletež (»preplet živcev«-plexus brachialis), katerega del je tudi dorzalni skapularni živec. Večja napetost in do neke mere tudi povečanje prečnega preseka (hipertrofija) teh tankih mišic sta pripeljala do blažje utesnitve perifernega živca in posledično do neprijetnih občutkov med lopaticami. Prav tako se je zmanjšala sposobnost romboidnih mišic (m. rhomboideus major et minor), ki primikata lopatice skupaj.
Kako je Oskar ugotovil kakšno težavo ima?
Oskar se zaveda, da je za tovrstne simptome lahko odgovornih več vzrokov. Vseeno pa je ugotovitve povezal v smiselno celoto in našel izvor težav. V pomoč mu je bilo tudi opažanje, da bolečine skoraj ne opazi, ko ne sedi v službenem okolju. Vključenost živca, povezanega z mišicami scallenov, v svoje težave pa je potrdil s pritiskom na njihovo mesto, ki ga je našel v namišljenem trikotniku prikazanem na spodnji sliki (med m. sternocleiudomastoideus, m. trapezius pars descendens in ključnico). Pritisk je prožil enake občutke, ki so bili pri njem prisotni ob dolgotrajnem sedenju.
Kako naj se Oskar loti svoje težave?
Oskar bo na začetku težavo naslovil malenkost bolj celostno in sicer s pomočjo aktivnih tehnik mišičnega samosproščanja. Sproščal bo »boleče« točke na veliki in mali prsni mišici, trapezasti mišici in mišicah scallenov. Ko bodo neprijetni pekoči občutki popustili bo pričel s krepitvijo medlopatičnih mišic. S poslušanjem svojega telesa in ugotavljanjem učinkovitih strategij si bo nato sestavil 15 minutno dnevno rutino, ki jo bo izvajal ob prihodu iz službe, saj bo tako skrbel za dobro počutje na dolgi rok. Skozi dihalne tehnike bo zavestno vplival na globino svojega dihanja in se na ta način trudil umiriti. Slednje se bo čez čas preneslo tudi v službeno okolje, kjer se bo lažje spopadal s stresom. Prav tako pa bo obiskal okulista in si kupil ustrezna očala, saj mu le tako glava ne bo več lezla bližje in bližje ekranu. Njegovi dnevi v službi bodo sestavljeni iz pet minutnih aktivnih odmorov, ki si jih bo jemal vsakih petinštirideset do šestdeset minut.
Po enem tednu se je bolečina na delovnem mestu zmanjšala. V četrtem tednu pa je dodobra izzvenela. V roku enega meseca so Oskarjevo mirnost opazili tudi sodelavci in najpomembneje njegov delodajalec Matevž, ki mu je še v istem tednu ponudil napredovanje. Na Oskarjevem računalniku od tega dne dalje visi listek na katerem piše:
-vsakih 45 minut si vzemi 5 minut aktivnega odmora-tako boš produktiven
-ne pozabi si nadeti svojih novih očal-tako te bo manj bolel vrat
-ko prideš domov naredi svojo gibalno rutino-tako se boš redkeje srečal z bolečino v zgornjem delu telesa
-pred spanjem posveti 10 minut zavestnemu dihanju-tako boš ohranjal mirnost in čustveni stres v službi ne bo dotolkel tvojega fizičnega telesa
[/et_pb_text][et_pb_video src=”https://youtu.be/WxK6XxOa-LM” _builder_version=”4.6.6″ _module_preset=”default” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″][/et_pb_video][/et_pb_column][/et_pb_row][/et_pb_section]
