»Tik tak, tik tak« je delala ura v Oskarjevi pisarni. Sekunde so se vlekle kot minute in minute kot ure. Oskar je nestrpno čakal, da lahko zapusti pisarno in odide domov, kjer se bo lahko ulegel v svoj fotelj in svojemu vratu nudil razbremenitev. Iz tedna v teden se je ponavljala podobna zgodba. Bližje kot je bil petek, bolj tog in »zategnjen« je bil njegov vrat. Občutek se je širil od ramen proti zadnji strani vratu in pogosto prožil tudi neprijetno napetost v zatilju (zadnja stran glave). Kljub temu, da je že zjutraj vzel protibolečinsko tableto, se je bolečina po odmoru za malico prikradla nazaj. »Tako ne gre več naprej »:si je sam pri sebi rekel Oskar, vstal in zapustil delovno mesto pol ure prej.

Oskarjevo bolečino povzroča napetost zgornjega dela trapezaste mišice (m. trapezius pars descendens), ki poteka od occipitalnih odrastkov in ligamenta Nuchae proti zunanji strani sprednje strani ključnice. Potek vlaken mišice povzroči vpliv le te tako na glavo in vrat kot tudi na postavitev ramenskega sklepa preko lopatice in ključnice-gre za neke vrste most med ramo in glavo. Prevelika napetost mišice lahko proži lokalno bolečino, ki pa včasih seva navzgor proti glavi.

Zakaj je do tega prišlo?

Vzrokov je lahko več, vendar v Oskarjevem primeru gre za skupek večih dejavnikov. Zaradi obilice dela in slabe samoorganizacije Oskar dojema svoje delo kot izjemno stresno. Zgornji del trapezastih mišic sodeluje pri stresnem odzivu našega organizma tako, da potegne ramena proti ušesom in na ta način nudi občutek varnosti. Podobno lahko opazimo, ko pozimi stopimo skozi vrata in zaradi hladnega ozračja ramena potegnemo proti ušesom. Poleg tega svoj davek terja tudi način Oskarjevega dela. Komolci ves čas počivajo na mizi, pri čemer so ramena rahlo privzdignjena. Poleg tega tekom delovnega dne glavo vedno bolj približuje zaslonu in tako povečuje samo napetost mišice. Eden izmed najpomembnejših vzrokov njegovih težav, pa je tudi odsotnost pomoči dveh mišic, ki bi lahko pomagali pri obračanju lopatice navzgor (pomemben premik, ko želimo dvigniti roko nad glavo). Gre za zgornja vlakna zgornje sprednje nazobčane mišice (m. serratus anterior superior) in spodnja vlakna trapezaste mišice (m. trapezius pars ascendens). Ker sta ti dve mišici na dopustu, morajo zgornja vlakna trapezaste mišice delati nadure in tako prožijo napetost v vratu in posledično tudi glavobole.

Kako je Oskar ugotovil kakšno težavo ima?

Oskar je pošteno razmislil o svojih gibalnih navadah in prišel do zaključka, da njegove težave najbrž izvirajo od tam. Opazil je tudi, da na dopustu ali doma ga tudi ob dnevih, ko veliko sedi za računalnikom, vrat ne boli. Za identifikacijo težave je najprej preveril gibljivost svojega vratu in opazil, da gibanje v smeri stranskega upogiba, upogiba in rotacije vstran daje močan občutek napetosti. Nato je s teniško žogico pritisnil na mišično prožilno točko trapezaste mišice, kjer je takoj začutil že znano bolečino v zadnjem delu vratu in glave. Izvedel je tudi test dviga rok ob steni in opazil, da so ravno zgornja vlakna trapezaste mišice tista, ki se v njegovem primeru utrudijo prva. S tega je sklepal, da očitno ta mišica res dela preveč.

Kako naj se Oskar loti svoje težave?

Oskar se bo težave lotil na treh področjih in sicer delal bo na:

• Čustvenem telesu in duševnem stanju: osredotočil se bo na dojemanje svoje službe in našel način, da mu slednja ne bo predstavljala prevelikega stresa, prav tako pa bo na delovnem mestu stremel k temu, da bo bolj pozitivno naravnan tako do dela, sodelavcev kot tudi do svojega telesa, katerega bo sedaj bolj pozorno poslušal.

• Ergonomiji dela: delovno mesto si bo uredil tako, da bo lahko sproščeno sedel in delal. Zaveda se, da najboljšega položaja sedenja ali stoje ni, saj se ta od posameznika do posameznika razlikuje obenem pa se vsak dober položaj, ki ga zadržujemo dalj časa lahko prevesi v takega, ki nam na dolgi rok ne prinese nič dobrega. V samo delo bo vsakih 45 minut vkomponiral nekaj minutne aktivne odmore med katerimi se bo sprehodil naokoli, stopil do okna in nekajkrat vdihnil svež zrak od zunaj, pred nadaljevanjem sedenja pa bo razgibal telo z gibi za katere je ugotovil, da mu prinesejo največ dobrega.

• Fizično telo: Prvih nekaj tednov bo vsak dan izvajal sproščanje zgornjih vlaken trapeza (trda žogica, razteg in umirjanje telesa-meditacija, predihavanje,..) gibanja za »zbujanje« zgornjih vlaken mišice serratus anterior superior in spodnja vlakna trapeza in vključil tudi izvajanje rotacije prsnega dela hrbtenice, ki je v njegovem primeri ključnega pomena za dobro počutje v ramenskem in vratnem kompleksu.

Po enem tednu Oskar opazi razlike. Stanje se občasno še ponovi, vendar tekom naslednjega meseca popolnoma izzveni. Četudi tovrstna bolečina občasno potrka na vrata, se Oskar zaveda od kod je prišla in kaj narediti, da si lahko pomaga sam.[/et_pb_text][et_pb_video src=”https://youtu.be/yp8xsIoZ-Ys” _builder_version=”4.6.6″ _module_preset=”default” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″][/et_pb_video][/et_pb_column][/et_pb_row][/et_pb_section]