Pri pregledu opazujemo kakšni so razponi giba kolka brez kompenzacij. Testiranje je izvedeno brez povečevanja pritiska na koncu giba, saj tovrstno testiranje ni provokacijsko zato tudi ničesar ne diagnosticiramo.
Pozorni smo na:
1.) Razpon obsega giba
2.) Občutek na koncu giba (trd, mehak ali elastičen)
3.) Pojav simpotmov ali bolečine v različnih obsegih giba
Pasiven pregled nam nudi kontekst o gibalnem potencialu posamezniku oziroma do kakšnih razponov giba je teoretično sposoben priti. Pasivno testiranje je potrebno nadgraditi z aktivnim, ki nam nudi informacijo o razponu giba do katerega posameznik lahko dostopa. V kolikor je pasiven obseg večji od aktivnega, je zmanjšanje te razlike na račun povečevanja aktivne kontrole giba, lahko eden izmed ciljev našega programa rehabilitacije ali vadbe.
HIP SCOUR TEST
Varovanec leži na hrbtu (supinirano). Primemo koleno in gleženj, nato sproščeno nogo potisnemo v primik (addukcijo) kolka do točke, kjer opazimo začetek gibanja medenice, kar nakazuje konec pasivnega razpona addukcije kolka. Koleno vodimo proti istostranski (ipsilateralni) pazduhi do točke, kjer se gib upogiba (fleksije) kolka konča oziroma opazimo kompenzacijo na račun upogiba ledvene hrbtenice/zvračanja medenice nazaj. Opazujemo občutek na koncu giba in nato kolk vodimo v odmik (abdukcijo), obenem pa opazujemo, če se obseg giba fleksije kolka poveča. Položaj, kjer je obseg giba fleksije kolka največji, nam nudi dragoceno informacijo o tem kakšen je teoretično najboljši položaj kolka za izvedbo statičnih ali dinamičnih gibanj brez kompenzacij v sosednjih telesnih segmentih. Ugotovitve nato testiramo v nalogah, ki spadajo v kontekst rehabilitacije ali vadbene enote našega varovanca (položaj stopal za večjo globino počepa brez kompenzacije v ledveni hrbtenici, položaj stopal pri sedenju v pisarni za razbremenitev ledvenega dela hrbtenice…).
Majhen obseg upogiba kolka bo lahko nakazoval na retroverzijo acetabuluma, debel vrat stegnenice ali globok acetabulum. Mehak občutek na koncu giba lahko kaže na omejitev s strani mišičnega tkiva, sklepne kapsule ali živčno napetost medtem, ko trd občutek na koncu giba kaže na kostno omejitev.
PASIVNA NOTRANJA IN ZUNANJA ROTACIJA KOLKA
Varovanec leži supinirano. Primemo za koleno in gleženj in premaknemo koleno do točke, kjer je stegnenica pravokotna s podlago. Gleženj potisnemo proti sosednji nogi (medialno), s čimer preverimo pasivni razpon giba zunanje rotacije kolka, sledi gib gležnja v drugo smer (lateralno), kar nam da informacijo o pasivnem razponu giba notranje rotacije kolka. Pozorni smo na stabilizacijo kolena, saj se na ta način izognemo lažno večjemu obsegu giba. Rotacije kolka preverimo tudi, ko merjenec leži na trebuhu (pronirano), saj je v tem primeru kolčni sklep v položaju iztega, kar spremeni samo dinamiko in položaj nekaterih mišic, ki vplivajo na gibljivost kolka.
PASIVNI IZTEG KOLKA
Varovanec leži pronirano. S kazalcem in palcem fiksiramo zadnja zgornja odrastka medenice (PSIS), drugo roko položimo pod koleno, obenem pa učvrstimo tudi položaj gležnja. Izvedemo izteg (ekstenzijio) kolka do točke, kjer ne prihaja do kompenzacij v ledveni hrbtenici. Dodamo abdukcijo kolka in opazujemo ali se obseg giba ali občutek na koncu giba povečata. Te ugotovitve nam nudijo teoretično osnovno za razmišljanje pri izbiri gibanj, ki zahtevajo čim večji obseg giba iztega kolka (vaja hip thrust pri treningu mišic zadnjice, odriv pri šprinterskem koraku,…). Velik obseg giba ekstenzije kolka in zmanjšan obseg fleksije kolka bo lahko kazal na retroverzijo acetabuluma. V tem položaju preko fleksije in ekstenzije kolena in vratu preverjamo tudi drsnost femoralnega živca (L2-L4).
Če na kratko obnovimo:
1.) Osnovni pasivni pregled kolka zajema hip scour test, pasiven test iztega kolka in pasivne teste notranje in zunanje rotacije kolka v proniranem in supiniranem položaju.
2.) Pri pregledu smo pozorni na obseg giba, občutek na koncu giba in prisotnost simpotmov.
3.) Hip scour test nam, da informacijo o anatomiji posameznikovega kolčnega sklepa.
