Pokončna drža nam je omogočila seganje po višje rastočih sadežih medtem, ko je poravnava telesa omogočila energetsko varčnejše gibanje. V primerjavi s človekom, opica porabi 4x več energije za prečkanje enake razdalje (Sockol in sod., 2007). Vzroki se skrivajo v krajših zadnjih okončinah, ki so pri šimpanzih v kolenih in kolkih ves čas rahlo upognjene, poleg tega pa je za njihovo gibanje značilno tudi energetsko potratno zibanje vstran (Hysolli in sod., 2014). Kljub mnogih prilagoditvam, ki so nas tekom let izoblikovala, te vabim, da si ogledava 5 pomembnejših, katerih razumevanje je podlaga tako terapevtom, pri rehabilitaciji poškodb, kot tudi splošni populaciji, pri razumevanju svoje bolečine.

1.) Razvoj stopalnega loka

Človeški korak se začne z udarcem pete ob podlago, nato v stik s tlemi pride še preostanek stopala. Vmesna učvrstitev stopalnega loka omogoča odriv v smeri naprej in navzgor (Hysolli in sod., 2014)Arhitekturo stopala gradijo stopalnice in manjše koščice, med katerimi kot kabli potekajo mišice, ligamenti in druge vezivne strukture. Sposobnost shranjevanja in sproščanja elastične energije teh struktur nam omogoča način gibanja, ki ga danes jemljemo za samoumevnega. 

Zapomni si:

-funkcijo stopalnega loka lahko ocenimo s pomočjo vaje: Jandino malo stopalo ali preko variacij pliometričnih gibanj, ko so enonožni in dvonožni poskoki ali tek. 

-razlika v občutku utrujanja med počasno hojo in tekom po stopnicah navzgor, je dokaz shranjevanja in sproščanja elastične energije preko stopalnega loka. 

2.) Izboljšana funkcija palca na nogi

V primerjavi s šimpanzov, je naš palec krajši in usmerjen naprej, kar nam omogoča bolj ekonomično in učinkovito gibanje. Doseganje večjega razpona giba v smeri iztega palca nam omogočajo okroglo oblikovana površina sklepov med stopalnicami in prsti, kar povzroči usmerjenost naših prstov malenkost navzogr. Sposobnost iztega palca gre z roko v roki s funckcijo shranjevanja elastične energije stopalnega loka. Dovoljšnja gibljivost gležnja v smeri dorzalnega upogiba (kot pri hoji po petah), ustrezne togosti trupa in prostosti giba palca v smeri iztega, nam omogoča učinkovitejšo strategijo gibanja v smeri naprej, v primerjavi s strategijo upogiba kolka, kot jo lahko vidimo pri gibanju šimpanza.

Zapomni si: 

-sposobnost palca lahko ocenimo preko izoliranega testiranja pasivne in aktivne gibljivosti, provokativnih položajev (kavbojski sed, sed na petah,) in v spontanem gibanju (tek, hoja).

3.) Spremenjena postavitev medenice in večja površina za narastišče mišic zadnjice

Črevnici, ki sestavljata človeško medenico, sta postavljeni vstran in nudita večjo površino za prirastišče družine mišic zadnjice, kar omogoča višjo učinkovitost gibanja in stabilizacijo človeškega telesa v čelni ravnini, kar je eden izmed poglavitnih dejavnikov, ki prepreči, da bi se pri nošenju vrečk iz merkatorja človek zibal iz ene na drugo stran (Bramble in sod., 2004). Stabilizacija medenice nad stojno nogo je prilagoditev, ki omogoča šprinterki podiranje svetovnih rekordov in starejšemu gospodu hojo brez padcev. 

Zapomni si:

-zgornji del mišic zadnjice (v kombinaciji z preostalimi mišicami) je v veliki meri odgovoren za stabilizacijo medenice in preostalega dela telesa nad stojno nogo. Povečanje vzdržljivosti teh mišic je tako lahko eden izmed ciljev procesa rehabilitacije starejših ljudi in ljudi s težavami z bolečino v ledveni hrbtenici ali v okolici kolčnega sklepa.

4.) Grobo oblikovano območje na zadnji strani lobanje

Za opazovanje okolice potrebujemo vid in ustrezen položaj glave. Evolucijska pridobitev, ki omogoča slednjega je povečano območje za prirastišče vratnih mišic na zadnji strani lobanje (Standring in sod., 2020). V celoti so te mišice del večje mišično-vezivne verige zadnje strani našega telesa (posteriorna veriga), kar je tudi eden izmed možnih vzrokov, da sprememba napetosti v zadnjih stegenskih mišicah vpliva na povečanje napetosti na zadnji strani vratu. Ob odsotnosti tovrstne stabilizacije bi pri teku zaradi nenadzorovanega gibanja glave po nepotrebnem izgubljali energijo.

Zapomni si: 

-pretiran pomik glave naprej v statični drži lahko opazimo kot pomik navpične linije, ki poteka skozi sredino ušesa postavljeno pred vzporedno linijo, ki poteka skozi sredino rame (v stranski oziroma sagitalni ravnini)

-pomik glave naprej ne pomeni nujno okvare ampak lahko poveča sum na disfunkcijo mišic na zadnji strani vratu.

5.) Povečana ledvena krivina

Opičji trup je postavljen pred kolke, kar jim onemogoča učinkovito dvonožno hojo. Ljudje smo razvili krivine hrbtenice, ki preprečijo, da bi pri stoji padli naprej. Isto stransko usmerjenima ledveni in vratni lordozi kljubuje prsna kifoza, kar daje človeški hrbtenici obliko črke S. Arhitektura hrbtenice v kombinaciji s klinasto oblikovanimi gradniki, ki so v tem primeru vretenca je žensko telo kos obdobju nosečnosti. Dodatna teža na sprednji strani telesa sili telo v kompenzatorno povečanje ledvene krivine in tako hitrejše utrujanje hrbtnih mišic in dodatnih strižnih sil na ledveno hrbtenico.

Žensko telo in 3 ledvena vretenca preko katerih lahko poveča ledveno krivino medtem, ko ima moška populacija le 2. Tovrstna naravna prilagoditev tekom nosečnosti zmanjša strižne sile na območje ledvene hrbtenice (Whitcome in sod., 2007).

Zapomni si:

-za bolje razumevanje statične telesne drže, preveri kako se ledvena krivina obnaša v različnih situacijah

-nekateri položaji, ki razkrijejo kompenzacije in slabšo kontrolo trupa so položaj mrtvega hrošča, položaj angela ob steni in počep z dlanmi nad glavo.

Viri:

Bramble, D. M., & Lieberman, D. E. (2004). Endurance running and the evolution of Homo. nature, 432(7015), 345-352.

Sockol, M. D., Raichlen, D. A., & Pontzer, H. (2007). Chimpanzee locomotor energetics and the origin of human bipedalism. Proceedings of the National Academy of Sciences, 104(30), 12265-12269.

Standring, S. (Ed.). (2020). Gray’s anatomy e-book: the anatomical basis of clinical practice. Elsevier Health Sciences.

Hysolli E. (2014). The Story of the Human Body: Evolution, Health, and Disease. The Yale Journal of Biology and Medicine, 87(2), 223–224.

Whitcome, K. K., Shapiro, L. J., & Lieberman, D. E. (2007). Fetal load and the evolution of lumbar lordosis in bipedal hominins. Nature, 450(7172), 1075-1078.