Ko želimo gibanje ali proces rehabilitacije prilagoditi posamezniku je eden izmed ključev do uspeha, prepoznavanje individualnih razlik telesne zgradbe, ki nam govori o gibalnem potencialu varovanca.
Vztrajaj do konca in preveri, katerih 10 območij v okolici sklepnih partnerjev, glavice stegnenice in čašice medenice, preko anatomije narekuje funkcijo.
1.) Oblika in velikost medeničnega vhoda
Človeški medenični vhod se med posamezniki razlikuje po obliki in velikosti. Za žensko populacijo je značilen vhod širšega premera, saj je telo tako bolje pripravljeno na porod. Kljub temu, da brez rentgenskega slikanja velikost vhoda težko določimo, lahko preko opazovanja širine bokov sklepamo strukturalnih značilnostih medenice. V moški populaciji bodo pogosto ožji boki kazali na manjši medenični vhod.
Uporabnost: Ljudje z ožjim medeničnim vhodom bodo pogosto bolje tolerirali vertikalne obremenitve kot so počep z bremenom in mrtvi dvig medtem, ko širši vhod lahko omogoča lažje stransko gibanje.
2.) Kot med križnico in sramnično zrastjo
Položaj in gibanje križnice opisujemo s pojmoma nutacije in kontranutacije. Postavitev te glede na sramnično zrast (symphisis pubis) bo lahko dejavnik anatomske variacije, ki je povezan s pojavom specifičnega tipa bolečine ledvene hrbtenice. Križnica v nutaciji bo povezana s povečanjem ledvene krivine (lumbalne lordoze) v mirovanju, kar pomeni, da bo tak človek ob pobiranju predmeta s tal, ob nezadostni uporabi kolčnega sklepa, prešel skozi večji obseg upogiba hrbtenice. Telesna drža narekuje, katera tkiva se bodo ob gibanju bolj obremenjevala. Večji kot nutacije križnice bo tako lahko predstavljal enega izmed dejavnikov, ki vplivajo na bolečino ledvenega dela hrbta, kjer upogib predstavlja mehanizem proženja njegove bolečine.
Uporabnost: Dvigovanje težkih bremen z večjim upogibom ledvene hrbtenice, zaradi lastne anatomije, ne bo nujno povezano s povečanim tveganjem poškodbe hrbtenice.
3.) Kot med zadajšnjim zgornjim odrastkom medenice (PSIS) in sednično grčavino
Oba anatomska odrastka lahko najdemo s palpacijo. PSIS se nahaja višje in je lažje tipljiv medtem, ko je pri iskanju sedničnega odrastka zaradi maščobnih in mišičnih plasti okoli mišic zadnjice, potreben dodaten pritisk.
Uporabnost: Preko palpacije lahko sklepamo o strukturi medenice. V kolikor sta PSIS in odrastek na sednici v ravni liniji, obstaja večja verjetnost, da gre za medenico, ki ima črevnici bolj poravnani. V kolikor pa sta PSIS-a odmaknjena bolj lateralno (navzven) potem sta črevnici postavljeni pod večjim kotom. Tak posameznik se bo najbrž bolje gibal v frontalni ravnini, kot pa sprejemal vertikalne obremenitve.
4.) Kot vratu stegnenice (pogled iz frontalne oziroma prednje ravnine)
Poznamo tri bolj pogoste anatomske variacije in sicer coxa norma, ki jo najdemo pri približno 45% populacije. Gre za kot, ki v povprečju znaša 135 stopinj. Četrtina populacije ima kot vratu stegnenice skoraj 90 stopinj, čemur pravimo coxa vara, redkeje pa opazimo kot bližje 180 stopinjam, ki mu pravimo coxa valga.
Uporabnost: Coxa valga, zaradi večje površine med sklepnima partnerjema acetabulumom in glavico stegnenice, bolje prenaša vertikalno obremenitev kot coxa vara. Pri slednji zaradi skoraj pravokotno usmerjenega vratu stegnenice, vertikalna obremenitev na femoralni (stegnenični) vrat povzroči večje strižne sile. Tako pri človeku z variacijo coxa vara mišična moč ni nujno edini razlog, da ne prenaša dobro oziroma ne napreduje pri dvigovanju težjih bremen.
5.) Kot vratu stegnenice (pogled iz tranzverzalne ravnine ozioroma od zgoraj)
Variacije s katerimi se srečujemo so anteverzija, retroverzija in poravnana oziroma nevtralna postavitev.
Uporabnost: Poznavanje tovrstnih variacij je pomembno z vidika zahtev, ki jih položimo na naše telo (izbira športa, tipa obremenitve,..)
6.) Položaj sklepne čašice na medenici (acetabuluma)
Položaj acetabuluma je lahko usmerjen naprej (anteriorno) ali nazaj (posteriorno) oziroma navzdol. Prvemu rečemo anteverzija in drugemu retroverzija. Tekom življenja je telo podvrženo normalnemu procesu degeneracije, ker pa je kronična izpostavljenost obremenitvi pomembna je v primeru obrabe kolčnega sklepa pri retroverziji acetabuluma pogosteje vidna na posteriorni strani sklepa, kjer prihaja do večjega kontakta med sklepnima partnerjema. Za anteverzijo acetabuluma velja obratno, preobremenitev se bo verjetneje pojavila na anteriorni strani.
Uporabnost: Človek z anteverzijo acetabuluma bo dosegel večji obseg giba upogiba kolka in tako izvajal globoke počepe in visoke brce, kot pri mešanih borilnih veščinah medtem, ko bo človek z retroverzijo acetabuluma za to početje na dolgi rok povzročal preobremenitev nekaterih struktur na prednji strani kolčnega sklepa, slednji bo bolj uspešen pri gibih iztega kolka, ki še posebej do izraza pride pri šprintu.
7.) Globina sklepne ponvice (acetabuluma)
Sklepna ponvica je lahko globoka ali plitva ali nekje vmes. Zanimivo je, da so tovrstne anatomske variacije povezane z geografskim območjem. V Evropi je za države v okolici Poljske bolj značilen plitek acetabulum, kar je povezano z večjo pojavnostjo displazije kolka. V okolici Škotske pa so kolki bolj globoki, kar je povezano z večjo pojavnostjo femoacetabularne utesnitve.
Uporabnost: Globlji kolki bodo zagotavljali večjo stabilnost za ceno manjše mobilnosti. Taki ljudje bodo lažje tekli z manjšim tveganjem za razvoj poškodb preobremenitvene narave, kot je tendinopatija Ahilove tetive. Po drugi strani jim anatomija ne bo omogočala preiti v globok počep, zato bodo imeli ob treningu Olimpijskega dvigovanja uteži večjo nevarnost preobremenitvenih poškodb kolka. Plitka sklepna čašica acetabuluma omogoča večjo mobilnost, vendar slednje plačamo s pomanjkanjem stabilnosti, ki jo nadomestijo mehka tkiva.
8.) Oblika acetabuluma
Variacijam pravimo splošna retroverzija, splošna anteverzija in fokalna anteverzija, ki je podobna zviti polovici teniške žogice.
Uporabnost: Včasih oblika acetabuluma narekuje koncentracijo stresa na labrum, ki si ga lahko predstavljamo kot obroč vezivnega tkiva, ki poglablja kolčni sklep.
9.) Debelina vratu stegnenice
Premer vratu stegnenice se giblje med 45-50 mm, pri nekaterih ljudeh pa je vrat lahko širši, kar bo pomenilo, da bo pri enakem obsegu giba kolka prej prišel v stik z acetabulumom.
Uporabnost: Omejen obseg giba kolka, ki se ne izboljša s pristopi mišične aktivacije, sproščanjem ali dolgotrajnim raztezanjem, je lahko posledica kombinacije oblike acetabuluma in debeline vratu stegnenice.
10.) Razlika med levo in desno stranjo
Vse naštete razlike pa se ne razlikuje le od človeka do človeka, ampak so lahko prisotne znotraj posameznika.
Uporabnost: Za lažje prilagajanje procesa rehabilitacije ali vadbe posamezniku, je potrebno ugotoviti kakšno variacijo gibanja izbrati, da bo človek v položaju lahko razvil veliko silo, ob enem pa zmanjšal tveganje za poškodbe preobremenitvene narave.
V kolikor te zanima več ali si bolj vizualni tip te vabim, da si ogledaš epizodo Startfitovih drobtinic na našem youtubovem kanalu.
Slike uporabljene v članku so last Paul&Suzee Grilley. Njuna dela najdete na: https://www.paulgrilley.com/
