Preobremenitvene poškodbe so eden najpogostejših izzivov v mladinskem športu. Nastanejo zaradi ponavljajočih se mehanskih obremenitev, pri katerih telo nima dovolj časa za regeneracijo.
Tovrstne poškodbe vodijo v zamujene sezone, dolgotrajno rehabilitacijo in izgubo motivacije. Lahko pa vplivajo tudi na dolgoročno zdravje in športno pot posameznika.
V nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj so mladostniki še posebej ranljivi, katere poškodbe so najpogostejše ter kako jih pravočasno prepoznati in preprečiti.
Kaj so preobremenitvene poškodbe?
Po mnenju Hogana in sodelavcev (2003) gre pri preobremenitvenih poškodbah za posledico »nenehnega fiziološkega stresa brez zadostnega časa za regeneracijo«. Ko količina obremenitve preseže sposobnost telesa, da jo učinkovito predela, pride do poškodb – pogosto na zdravem tkivu, ki se ne more dovolj hitro obnoviti. Običajno prizadenejo mišice, tetive, ligamente in kosti
Tovrstne poškodbe lahko razumemo kot posledico razlike med: količino stresa oziroma sile, ki deluje na telo, insposobnostjo telesa, da ta stres absorbira oziroma razprši.
Do poškodbe lahko pride na dva načina:
- Ponavljajoče mikrotravme na sicer zdravo tkivo
- večkratne obremenitve z manjšimi silami na že oslabljeno, patološko tkivo.
Zanimiv podatek: že samo en trening lahko povzroči preobremenitveno poškodbo, če presega 10 % večjo razdaljo teka v primerjavi s preteklimi treningi v istem mesecu (Fredsen in drugi, 2025).
Faze preobremenitvenih poškodb
- Faza 1: Bolečina na določenem mestu po treningu ali tekmi.
- Faza 2: Bolečina med aktivnostjo, ki pa še ne ovira izvedbe.
- Faza 3: Bolj izrazita bolečina, zaradi katere mladostnik izpusti športne aktivnosti.
- Faza 4: Kronična bolečina, ki je prisotna tudi v mirovanju.
Zakaj so mladostniki še posebej ranljivi za preobremenitvene poškodbe?
Telo mladostnika se v obdobju rasti hitro spreminja. Rastne plošče (fize), narastišča tetiv (apofize) in sklepne površine so manj odporne na mehanske sile kot zrela kost. Hiter telesni razvoj pogosto vodi v neravnovesja, saj mišice in tetive ne dohajajo rasti kosti.
To pomeni, da so rastna območja biomehansko bolj občutljiva in dovzetna za poškodbe. Pred največjo hitrostjo rasti se lahko celo zmanjša kostna gostota, kar dodatno poveča tveganje.
Dodatni dejavniki tveganja:
- manjša mišična masa glede na velikost telesa,
- povečana gibljivost sklepov,
- neravnovesje med dolžino udov in mišično močjo,
- spremembe v prekrvavitvi rastnih delov kosti.
Pri dekletih je pomemben dejavnik tveganja tudi amenoreja, ki kaže na hormonsko neravnovesje in zmanjšano kostno gostoto.
Najpogostejše preobremenitvene poškodbe pri mladih športnikih
Osgood-Schlatterjeva sindrom
Strokovni izraz za stanje, pri katerem gre za bolečino in izboklino na kostnem narastišču pod pogačico. Namreč tu se prirašča patelarni ligament na golen, v obdobju hitre rasti pa je prisoten še rastni hrustanec. Značilna je bolečina pod pogačico, poslabšana pri počepih, skokih hoji po stopnicah ali teku.
Severjeva bolezen
Vnetje narastišča ahilove tetive na petnici. Pojavlja se predvsem pri otrocih, ki veliko tečejo ali skačejo. Pogosto se kaže kot bolečina v peti, ki se poveča med aktivnostjo in po njej, zlasti pri športih, kot so nogomet, rokomet in atletika.
Sindrom iliotibialnega trakta (ITBS)
Trenje tetive ob zunanji strani kolena povzroča bolečino, zlasti pri teku in kolesarjenju. Bolečina je pogosto prisotna na zunanji strani kolena in se stopnjuje pri ponavljajočem gibanju.
Tendinopatije
kronična preobremenitev tetiv, npr. plantarnega, ahilarnega ali patelarnega ligamenta. Značilna je bolečina pri začetku in po koncu aktivnosti, lahko pa se razvije tudi v trajnejše spremembe v strukturi tetive, kot je zadebelitev ali izguba elastičnosti.
Stresni zlomi
mikropoškodbe kostnega tkiva zaradi ponavljajoče se obremenitve. Pogosti so na golenici, stopalu in stegnenici. Pojavijo se postopoma, z bolečino, ki je sprva prisotna le med aktivnostjo, kasneje pa tudi v mirovanju. Zgodnje prepoznavanje je ključnega pomena za preprečitev popolnega zloma.
Apofizitisi
Vnetja narastišč mišic, zlasti v predelu kolka, komolca ali rame. Pojavljajo se predvsem pri športih z eksplozivnimi gibi (npr. meti, brce, skoki), bolečina pa je lokalizirana na mestu narastišča in se stopnjuje z obremenitvijo.
Pogoste napake, ki vodijo v poškodbo
- Prehitro povečevanje intenzivnosti treningov,
- zgodnja specializacija v enem športu,
- ignoriranje zgodnjih znakov bolečine,
- pomanjkanje počitka in ustrezne regeneracije,
- izogibanje treningom moči zaradi napačnega prepričanja, da bodo športnika upočasnili,
- predolgi premori med sezonami (na primer poleti), ko bi bilo smiselno ostati zmerno aktiven ter ciljno odpravljati šibke točke in bolečine, ki so se nabrale skozi tekmovalno obdobje.
Prehitro povečanja volumna pomeni večje tveganje za poškodbe – ne glede na šport.
Kaj storiti, ko pride do preobremenitvene poškodbe?
Strokovne smernice priporočajo:
- Omejevanje tedenske in letne udeležbe v športu,
- Določitev omejitev za specifične ponavljajoče se gibe (npr. število metov pri metalcih),
- Načrtovane počitke in dneve brez vadbe,
- Individualno prilagajanje treninga glede na šport, starost, rast, pripravljenost in poškodbeno anamnezo,
- Skrbno spremljanje obremenitev zlasti med adolescentnim rastnim pospeškom, ko je tveganje največje
- Uvedbo predsezonskih kondicijskih programov,
- Redno izvajanje nevro-mišične vadbe pred treningom (učinkovita za zmanjšanje poškodb spodnjih okončin),
- Pravilno izbiro in prilagajanje športne opreme,
- Poudarek na razvoju gibalnih spretnosti, ne le na rezultatu ali zmagi.
Vir: Emmet, D. et al., 2022
Kako omiliti bolečino?
Ko se pojavijo prvi znaki preobremenitvene poškodbe, je bistveno ukrepati pravočasno in preudarno. Zgodnje ukrepanje ne pomeni le hitrejšega okrevanja, temveč tudi manjšo možnost, da se težava razvije v dolgotrajno poškodbo.
Priporočeni začetni ukrepi:
- Hlajenje ali ogrevanje bolečega mesta, odvisno od stopnje in narave poškodbe,
- Nežno raztezanje in sprostitvene tehnike za sprostitev mišične napetosti,
- Lahkotno gibanje brez bolečine (npr. hoja ali plavanje) za ohranjanje cirkulacije,
- Uporaba bandaže ali opore, če to priporočata strokovnjak ali trener,
- Masaža prizadetega mišično-tetivnega sistema za pospešitev regeneracije.
- Laserska terapija
Če se simptomi v nekaj dneh do tedna ne izboljšajo, je priporočen obisk zdravnika, fizioterapevta ali kineziologa. Strokovno voden program rehabilitacije lahko učinkovit pri odpravi vzroka težav in prepreči ponovitve.
5 ključnih nasvetov za preprečevanje preobremenitvenih poškodb:
- Ne povečujte obremenitev prehitro – sledite pravilu največ 10 % tedenskega napredka.
- Vključite trening moči – močnejše mišice ščitijo sklepe in kosti.
- Poskrbite za dovolj počitka – tudi regeneracija je del treninga.
- Raznolikost gibanja – izogibajte se zgodnji specializaciji.
- Spremljajte opozorilne znake telesa – dolgotrajna bolečina ni »normalna«.
Primer rehabilitacije preobremenitvene poškodbe
Viri:
- American Academy of Pediatrics. (n.d.). Overuse Injuries in Children and Adolescents.
- Emmet, D., et al. (2022). Youth Specialization and Overuse Injury: A Review. Journal of Sports Health, 14(3), 180–188.
- Fredsen, M., et al. (2025). Risk Load Ratios and Injury Thresholds in Youth Athletics. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 35(1), 45–52.
- Hogan, K. A., Gross, R. H., & McElroy, M. J. (2003). Overuse Injuries in Young Athletes. The Physician and Sportsmedicine, 31(1), 37–44.
