»Oskarja so prebudili sončni žarki jutranjega sonca, ki se je prikradlo skozi okno. Naspan in motiviran za nov dan je vstal iz postelje in po prvem koraku poskočil v zrak misleč, da je stopil na risalni žebljiček. Oskarja je predramila pekoča bolečina na notranji strani pete. Bolečina je bila z vsakim korakom nekoliko manjša zato se za boleče stopalo ni zmenil. Jutranja bolečina se je sčasoma nekoliko povečala. Po enem tednu je postala prisotna tudi pri teku in tako Oskarja prisilila v počitek.«
Oskarjeva bolečina se je pojavila zaradi vnetja plantarne fasicje. Plantarna fascija je trikotne oblike in izhaja iz petnice, ter se narašča na bazo nožnih prstov. Gre za vezivno tkivo, ki prekriva spodnji del stopala in nudi oporo stopalnemu loku. Plantarna fascija ima več vlog, mednje sodijo:
- zaščita posameznih struktur- živci in žile
- Podpora longitudialnemu stopalnemu loku
- Preprečuje pretirano dorzalno fleksijo
- Preoporazdelitev sil skozi stopalo med statično in dinamično obremenitvijo
Pri vnetju plantarne fascije gre za preobremenitveno poškodbo in je ena izmed najpogostejših razlogov za bolečino na področju pete. Najpogosteje se z omenjenim sindromom spopadajo tkeači in drugi športniki, ki se srečujejo z velikim številom poskokov. Poleg športnikov je plantarni fasciitis značilen za poklice, kjer večino delavnika opravimo stoje. Boleč predel je najpogosteje na notranji strani pete, bolečina se lahko razširi proti prstom. Največjo bolečino občutimo zjutraj, vendar v primeru hujšega vnetja postane bolečina pristona tudi pri vsakodnevnih dejavnostih.
Zakaj je do tega prišlo?
Kot smo omenili gre pri plantarnem fasciitisu za preobremenitev fascije. Razlogov, da pride do preobremenitve je več. Do preobremenitve ne vodijo udarci v peto ampak lahko razlog tiči v prevelikem volumnu/ intenzivnosti trenažnega procesa, preveliki telesni teži, neustreznem delovanju muskulature, neustrezni tehniki teka in obutvi.
Pri trenažnem procesu je potrebno paziti na postopnost. Sindrom se lahko pojavi, če bomo v krajšem časovnem obdobju znatno povečali število pretečenih kilometrov. S tem bomo prekoračili vadbeni volumen, po katerem se telo lahko regenerira in nanj adaptira. Postopni moramo biti tudi pri intenzivnosti, do vnetja lahko privede tek v klanec ali trening hitrosti, če nanj nismo dobro pripravljeni. Zato je glavno vodilo za preprečevanje vnetja plantarne fascije dobra osnovna pripravljenost, ki jo dobimo s postopnim stopnjevanjem nizkointenzivne obremenitve.
Ne usklajeno delovanje mišic ima pri plantarni fasciji veliko vlogo. Plantarna fascija je sestavni del zadnje fascialne linije, ki ščiti celotno zadnjo površino telesa. Od podplata do glave poteka v dveh delih in sicer od prstov na nogi do kolen in od kolen do obrvi. V statični drži, ko so kolena iztegnjena deluje kot neprekinjena veriga. Posamezne mišice delajo v sodelovanju, da omogočajo različne gibalne vzorce in tako je zadnja fascialna linija odgovorna za izteg hrbtenice in kolkov, ter upogib kolena in gležnjev. Zaradi povezanosti lahko vidimo, kako velik vpliv imajo posamezne mišice na celoto. Zato lahko neoptimalno delovanje katerekoli izmed mišic v verigi povzroči prevelik poteg in konstantno tenzijo na drugem koncu verige. Ravno zaradi konstantno prevelike tenzije lahko posledično pride na eni strani do vnetja plantarne fascije na drugi strani pa do tenzijskih glavobolov.
Plantarni fasciitis je velikokrat povezan s slabšo gibljivostjo mečnih mišic. Slabša gibljivost je poleg zanemarjanja vadbe gibljivost lahko odraz tudi prevelikega vključevanja mečne mišice v gibanje zaradi pomankljivosti višje v verigi ali mišic, ki izvajajo nasprotno funkcijo. Zato je pri skrajšanih mečnih mišicah smiselno opazovati delovanje mišic, ki iztegujejo kolk in koleno.
Pogostejši pojav simptomov je opaziti pri tekačih, ki imajo bolj plosko stpalo in pretirano pronacijo stopala. V takem primeru lahko za odpravo simptomov pripomorejo ortopedski vložki s podprtim stopalnim lokom. Bolečine se lahko pojavijo tudi pri osebah, ki imajo zelo izrazit stopalni lok, ki se ni sposoben spustiti in s tem blažiti ter razporediti sile po stopalu.
Kako je Oskar ugotovil kakšno težavo ima?
Oskar je kot prvi znak opazil bolečino, na notranji strani pete ob prvem jutranjem koraku. Ko je podrobneje pogledal stopalo, je s pritiskom na boleče mesto bolečino povečal. Opazil je tudi, da je na poškodvani strani tkivo okrog pete nekoliko bolj zadebeljeno. Stanje se je tekom dneva izboljšalo in tako je Oskar posumil, da gre v njegovem primeru morda za plantarni fasciitis.
Kako naj se Oskar reši svoje težave?
V večini primerov se plantarni fasciitis zdravi konzervativno. Operativni poseg je redek in se uporablja predvsem takrat, ko je vnetje prisotno že zelo dolgo in je prišlo do velikih strukturalnih sprememb. Če smo z začetkom zdravljenja odlašali dolgo časa, se je potrebno zavedati, da bo zdravljenje dolgotrajen proces.
Da se bo Oskar rešil svoje težave bo kot prvo potrebna razbremenitev. V začetnih tednih zdravljenja se bo izogibal oziroma zmanjšal dejavnosti, ki so pripeljale do stanja. Zato se je Oskar odločil, da bo tekaške treninge zmanjšal in jih za nekaj časa nadomestil z vadbo moči in gibljivosti, dolgotrajen stoječ položaj v službi pa bo prekinjal z vmesnim sedenjem.
Pri vadbi gibljvosti je večino poudarka na sproščanju muskulature na zadnji strani telesa. Zato bo Oskar vključi raztezne vaje za razteg plantarne fascije in mečnih mišic. Vsakodnevno bo Oskar izvajal tudi sedeč predklon, ki je predstavljen v posnetku, s katerim bo vplival na sproščanje zadnje fascialne linije.
Poleg vadbenega programa se pri zdravljenju plantarnega fasciitisa pogosto uporabljajo opornice, ki nam stopalo držijo v položaju, ki omogoča hitrejše celjenje fascije. V primeru trdovratnega vnetja pa je zelo smiselna tudi terapija z udarnimi valovi.
[/et_pb_text][et_pb_video src=”https://youtu.be/bmy3_Zg1xEg” _builder_version=”4.6.6″ _module_preset=”default” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″][/et_pb_video][/et_pb_column][/et_pb_row][/et_pb_section]